

Letošnji Managerski kongres je bil enkraten.
Tako kot vsi kongresi, srečanja združenja za kakovost, BNI srečanja ipd., se v dvorani, v kateri se ponavadi zbere največje število pozitivno mislečih ljudi, vse odvija zelo hitro. Naključni obiskovalec bi bil prepričan, da se že z jutrišnjim dnem začenja novo obdobje.
Velikokrat se sprašujem, zakaj čakati na spremembe in kdo jih sploh ovira. Kako preskočiti ovire v naših glavah? Kako po podobnem, visoko motiviranem srečanju, na katerem se srečajo ljudje, ki mislijo na dobro vseh, in ki bi brez odlašanja Slovenijo popeljali na boljšo pot samo v dveh mesecih, enostavno reči, da smo sprejeli vse, kar je bilo mogoče v dveh dneh, sedaj pa to realizirajmo v praksi?
Velikokrat, ko odidemo s takšnih srečanj, pa se stvari ustavijo.
Zato me zanima tujina, čeprav je povsod nekaj ovir. Zanima me, v kateri državi se zadeve rešujejo vsaj 30 % hitreje. Koga naj imamo za vzgled? Dansko?
Produkt našega srečanja je bila zavzetost. Zelo zanimivo je prebrati, kaj smo o zavzetosti menili udeleženci. Priporočam tudi vam branje o zavzetosti, in veliko sprememb čim prej.
Dragan Šibanc

